KAJ POMENIJO TRDITVE NA ŽIVILIH?

Zagotovo ste pri nakupovanju živil že naleteli na trditve oz. zdravstvene trditve, ki govorijo o določenih lastnostih izbranega živila. Ker je bilo teh trditev veliko, je Evropska komisija izbrala le nekatere in s tem omejila podjetja na to, da ne bodo uporabljali neodobrenih trditev. Tako pri označevanju kot oglaševanju živil in prehranskih dopolnil nosilci živilske dejavnosti smejo uporabljati le tiste zdravstvene trditve, ki temeljijo na verodostojnih znanstvenih dokazih in so bile vključene v seznam dovoljenih trditev. Enotna zakonodaja velja namreč na področju celotne Evropske unije in pomeni velik zalogaj tako za industrijo kot inšpekcijske službe.

V nadaljevanju navajamo nekaj trditev, katere najbolj pogosto zasledimo na prehranskih izdelkih. Ali jih poznate?

Brez kalorij – živilo ne vsebuje več kot 4 kcal na 100 gramov živila ali pijače.
Brez nasičenih maščob – vsota nasičenih maščob in transmaščobnih kislin ne presega 0,1 g na 100 gramov . 
Manj nasičenih maščob – vsota maščobnih kislin in transmaščobnih kislin ne presega 1,5 g na 100 gramov.
Brez maščob – živilo ne vsebuje več kot 0,5 gramov maščobe na 100 gramov živila.
Manj maščob – živilo ne vsebuje več kot 3 grame maščobe na 100 gramov živila.
Brez sladkorja – živilo vsebuje največ 0,5 g sladkorja na 100 g.
Brez dodanega sladkorja – sladkorji niso dodani hrani in izdelek ne vsebuje ničesar drugega, kar se uporablja za sladenje. V tem primeru izdelki lahko vsebujejo sladkor. Vsebujejo lahko namreč veliko naravno prisotnih sladkorjev. 
Odličen primer je suho sadje s trditvijo, da ne vsebuje dodanega sladkorja, vendar bo kljub temu v prehranski tabeli sladkor predstavljal najvišji delež.
Nizka vrednost sladkorja – živilo ne vsebuje več kot 5 gramov sladkorja na 100 gramov.
Vir beljakovin – beljakovine v živilu predstavljajo najmanj 12% energijske vrednosti.
Visoka vsebnost beljakovin - trditev, da ima živilo visoko vsebnost beljakovin, je dopustna samo, kadar vsaj 20% energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine. Za lažjo predstavo: izmišljen izdelek s to trditvijo in z energijsko vrednostjo 100 kcal, bo tako lahko vseboval 20 g ogljikovih hidratov in 5 g beljakovin. Če ta vrednost predstavlja dejansko visoko vrednost, pa je odvisno od vsakega posameznika ter njegovih potreb po beljakovinah. 
Vir prehranskih vlaknin – trditev, da je živilo vir prehranske vlaknine, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje 3 g prehranske vlaknine na 100 g ali 1,5 g prehranske vlaknine na 100 kcal. Na tem mestu se moramo zavedati kakšno količino izdelka bomo dejansko zaužili. V kolikor zaužijemo zgolj par gramov takega izdelka, se ne bomo bistveno približali priporočenemu vnosu 30 g prehranske vlaknine na dan.
Vir omega-3 maščobnih kislin – živilo vsebuje vsaj 0,3 g alfa-linolenske kislina na 100 gramov živila.
Brez soli – živilo vsebuje največ 0,005 g natrija ali soli na 100 g živila.
Manj soli – živilo, ki uporablja največ 0,12 g natrija ali soli na 100 g živila. 
Povečana vsebnosti - trditev, da je vsebnost enega ali več hranil (razen vitaminov in mineralov), povečana, je dopustna samo, kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom povečana vsaj za 30%. V praksi to pomeni: če izdelki določene vrste vsebujejo določeno hranilo zgolj v sledovih, delež tega hranila ne bo bistveno večji tudi v izdelkih, kjer bo proizvajalec trdil povečano vsebnost.
Zmanjšana vsebnost - Enako velja pri zmanjšani vsebnosti (ime hranila). Trditev je dopustna samo, kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom zmanjšana vsaj za 30%.

Zavajanje potrošnika
Proizvajalec lahko potrošnika zavaja tudi na način, da poudarja in opozarja na odsotnost določene snovi, čeprav je ta snov naravno ODSOTNA v takih živilih. Odličen primer predstavljajo rastlinska olja s trditvijo, da ne vsebujejo holesterola. Holesterol je namreč prisoten zgolj v maščobah živalskega izvora in ga tako ne vsebuje nobeno rastlinsko olje.

Trditvam lahko zdaj bolj zaupamo

Sprejetja seznama se bodo seveda najbolj razveselili potrošniki, ki bodo trditvam na živilih lahko še bolj zaupali, pa tudi inšpekcijske službe, ki imajo odslej jasne zakonodajne okvire pri nadzoru tržišča. Uveljavitev seznama pomeni velik izziv za gospodarstvo.
Kljub temu, da je Evropska unija sprejela enotno zakonodajo z namenom zagotoviti visoko raven varstva interesov potrošnika in preprečiti zavajanje potrošnikov, je pomembno, da potrošnik razume kaj izdelek ponuja. Iz tega razloga je razumevanje prehranskih trditev velikega pomena. Glede na to, da je prehranskih trditev veliko, vseh nismo razložili na tem mestu